Usposabljanje za specialnost “Gašenje požarov v naravi” – Sežana 2016

Piše: Jaka Steblovnik

Štiridnevni tečaj za gašenje požarov v naravi obsega dva dneva in pol teoretičnega dela ter dan in pol praktičnega dneva. Po urniku bi v ponedeljek in torek morali imeti teoretični del ter nato dan in pol praktičnega dela na vadbišču MORSa na Počku.

Vendar že nedeljska večerna poročila o velikem požaru na Kraškem robu so dala slutiti da se bo naš urnik verjetno nekoliko spremenil.

V ponedeljek zjutraj zgodaj odrinem proti Sežani in vmes vseskozi spremljam novice po radiju o požaru. Ob prihodu v ICZR Sežana dobim sobo, mimogrede center v Sežani je zelo lepo urejen, nato pa smo namesto predavanj imeli takoj uvodnih 15min kjer smo bili seznanjeni o stanju požara na Kraškem robu, zadužili smo opremo kar je komu manjkalo, sam sem si izposodil čelado za tehnično reševanje in gašenje požarov v naravi in morem reči da je bila to zelo modra odločitev saj so čelade zelo lahke, očala na čeladi pa dimu onemogočajo da bi prišel do oči in da bi se solzil.

Pred ICZR Sežana, pred odhodom na požar

Na mestu intervencije

Razdeljeni smo bili po oddelkih in že na poti na Kraški rob. Ob vožnji na kraj požara sem bil presenečen nad obsežnostjo požara. Vožnji po požganem kar ni in ni bilo videti konca. Najprej smo bili napoteni v vas Černotiče vendar so nas tik pred prihodom na kraj preusmerili na varovanje naselja Praproče ki je na jugovzhodnem delu požara. Glede na to da nas je večina bila prvič na takšnem ali podobnem požaru so nam inštruktorji med vožnji nahitro razložili osnovne naloge, največji poudarek pa so dali samooskrbi na kraju predvsem s pitno vodo.
Razdelili smo si naloge, sam sem dobil nalogo bolničarja in sem vseskozi velik nahrbtnik s prvo pomočjo kolegica s Ptuja pa je poskrbela za AED, ravno zaradi tega pa sem imel nekoliko več časa za fotografiranje in zbiranje fotogradiva. K sreči razen nekaj precej ožuljenih nog ter ene manjše opekline na obrazu veliko dela nisem imel.

Na Kraškem robu na meji med požganim in rešenim delom

Ob prihodu na kraj požara v bližini naselja Praproče so nas poslali po levem boku požara na gašenje, proti Kraškemu robu nad vasjo Podpeč, na zemljevidu sta točki med sabo oddaljeni cca 1km vendar je bilo potrebno skozi neprehojen kraški teren tam do kamor je že prišel ogenj in smo prehodili verjetno veliko več. Opremljeni smo bili z naprtnjačami, požarnimi metlami ter razpihovalci.

Desni bok tega požara pa so na ta dan gasili tudi gasilci GZ Ljubljana I.

Gašenje travniškega požara z metlami, naprtnjačami ter razpihovalniki

Požar je še pred našim prihodom do Kraškega roba ušel preko Kraškega roba, vendar tega nismo opazili, in to se nam je kasneje povrnilo, saj nas je med malico presenetil “ogenj tik za ritjo” ki pa smo ga obvladali s protipožarom, ker pa smo zakurili kvaliteten protipožar, ki je šel že v krošnje dreves pa je hitro prišel na pomoč tudi helikopter SV ter Pilatus.

Travniško gozdni požar

Eurocopter AS532 Cougar

Pilatus PC-6

Sledilo je vračanje proti vozilom ter sanacija in gašenje morebitnih žarišč. Med vračanjem pa je bila slika že veliko bolj vzpodbudna. Dima skoraj ni bilo več videti nikjer v okolici požarišča. Sledil je odhod nazaj v Sežano, čiščenje vozil in opreme in nato počitek. Vsi utrujeni smo zvečer le “popadali” v postelje saj smo se zavedali da je pred nami še en naporen dan.

—

Drugi dan tečaja smo se z avtomobili odpravili na sam Kraški rob kjer smo si ogledali posledice požara, razliko med vršnjim in talnim požarom, pogasili določena manjša žarišča. Sledila je GASILSKA slika tečajnikov na Kraškem robu z razgledom na morje.

Skupina GPNO 04-16 na Kraškem robu

Kasneje ta dan smo si še ogledali vozilo PV-2, ki je bilo v Hrastovljah kjer je bil tudi štab. Seznanili so nas z delovanjem vozila opremo in samim vodenjem tako velike intervencije.

Vozilo PV-2

Ogledali smo si še heliport in letalo pilatus na letališču Černotiče kjer so bila parkirana zračna plovila ki so pomagala pri gašenju požara. pri gašenju sta pomagala dva helikopterja Cougar (prepelje do 2400l vode – odvisno od količine goriva) en helikopter Bell 412 (prepelje do 800l vode) ter Pilatus DC-6 (prepelje okoli 700l vode)

Letališče Černotiče

Po malici pa smo se lotili sanacije pogorišča ob vasi Praproče. Iz vozila GVGP-2 (Scam – ZGRS Sežana) je naša skupina potegnila približno 300m dolg cevovod s katerim smo namočili 1m širok pas med požariščem in neožganim delom.

Sledil je odhod nazaj v center v Sežani pranje vozil in opreme ter zaslužen počitek.

Naslednja dva dneva pa smo za morali zadostiti zahtevam tečaja in jih preživeli v učilnici kjer smo spoznali taktične postopke, opremo za gašenje, prvo pomoč, seznanili smo se s kartografijo ter preventivo na področju požarov v naravi.

Nekaj podatkov o požaru:

– zgorelo je okoli 450hektarov od tega cca 200 hektarov gozdnih površin

– v gašenje je bilo vključenih prek 1100 gasilcev iz vse Slovenije s 331 vozili

– porabljenih je bilo okoli 2 miliona litrov vode

– požar naj bi zanetili odpadli žareči deli vlakovne kompozicije

– ob začetku je skoraj istočasno začelo goreti na blizu 20 različnih lokacijah.

– požari so se nato združili v en velik požar.

– težje poškodovanih gasilcev in drugih k sreči ni bilo

Tečaj sem tako uspešno zaključil in se poln odličnih vtisov in novega znanja vrnil v Mozirje. Na tovrstne požare sedaj res gledam s spoštovanjem, nekoliko pa sem si tudi spremenil taktični pristop pri manjših požarih v naravi. Presenetili me je obseg požara, čeprav sem pričakoval velik požar pa vseeno 🙂