Vsem je dobro znano, da damo v društvu več poudarka na izobraževanja in operativo na sploh, kot pa na tekmovanja. Pa ne razumite me narobe, tekmovalne desetine so vedno dobile zgolj in samo podporo, le ljudi, ki so pripravljeni svoj prosti čas namenit še temu delu gasilstva, je včasih težko najti. Po dveh letih prizadevanj in poskusov, da bi sestavile desetino članic, nam je to letos vendarle uspelo. Da, glej in se čudi, sestavile smo desetino, ki se lahko po robu postavi prejšnjim generacijam.
Vse se je začelo s prvim sestankom, z dogovorjenim terminom vaj in zagretostjo deklet. Ker se držimo načela, da vaja dela mojstra, če mojster dela vajo, smo pridno vadile vsak teden, ob vsakem vremenu; pozimi tudi v garaži društva. Prve vaje so bile dokaj nerodne, kar smešne, če se lahko tako izrazim. Fantje so nas radi pobarali, da imamo govorilne ure namesto vaj. Pa saj veste kako je, cel teden se nismo videle in smo si imele marsikaj za povedat.
Sledila je pomlad in z njo neke vrste preporod cele desetine. Pod budnim očesom naših dveh mentorjev, smo napredovale iz vaje v vajo. Ogromno je bilo konstruktivnih kritik, razglabljanj po vajah, povzdignjenih glasov, nesporazumov, prostora za napredek pa še vedno ogromno.
Dan D, 18. 6. 2016; nočno gasilsko tekmovanje na Rečici ob Savinji. Čas, da preverimo koliko smo se naučile, da vidimo kam po vseh teh vajah sodimo. Šle smo z nizkimi pričakovanji, s strahospoštovanjem do sosedov. ˝Prva, druga, napad!˝ Vaja, ki nam je uspela, je bila daleč od popolnosti, daleč od naših najboljših sposobnosti, pa vendar smo bile zadovoljne. Zadovoljne, ker smo dosegle boljši čas, kot leto poprej. Največji šok je sledil še le ob razglasitvi: PGD Mozirje, 2. mesto! Ne vemo, ali se imamo za zahvalit same sebi ali pa kolegicam iz drugih društev, definitivno pa nam je ta pokal vlil samozavesti za naprej.
In res je, čez teden zopet vaje, čez vikend pa tekmovanja. 25. 6., na rojstni dan naše lepe Slovenije, smo se podale, ne na eno, ampak kar na dve tekmovanji. V res pasji vročini smo se najprej odpravile na tekmovanje v Kokarje, ki so ga organizirali člani PGD Gorica ob Dreti. Prva vaja nam ni uspela po pričakovanjih in sledil je popravni izpit. V drugo smo naredile do sedaj najboljšo vajo, katere čas uradno velja! Še rahlo pod vplivom adrenalina, smo se hitro odpravile na tekmovanje Prostovoljnega društva Mislinja. Kljub temu, da smo hitele, nas je ravno v Mislinji ujel dež. Po krajšem premoru smo prišle na vrsto tudi me. Prva vaja, že po starem kopitu, za ogrevanje. Zopet je v drugo sledil popravni izpit. Časovno odlično izvedena vaja, ki pa smo si jo ˝začinile˝ s kazenskimi točkami. Nestrpno smo čakale obe podelitvi, metuljčki v trebuhu, na jeziku pa: ˝kaj pa če,…˝ Očitno nam je bilo tudi 25. namenjeno, saj smo kljub vsem spodrsljajem, dosegle dve odlični, za nas zlati, 3. mesti.
S ponosom povemo, da smo članice Prostovoljnega društva Mozirje, in naše uspehe poklanjamo in delimo tudi z vsemi ostalimi člani, ker nas pri tem podpirajo. S tem delom sezone prav tako zapiramo neko poglavje in obračamo novo stran. Še vedno pa bomo pridno vadile, saj je prostora za napredek ogromno, naši cilji pa postavljeni visoko.
Zapisala: Eva Sedovšek
Povejte svoje mnenje