Mozirski gasilci od 1887 do danes
Prostovoljno gasilsko društvo Mozirje je bilo ustanovljeno leta 1887 v okviru tedanjega Južnega sokola, ki se je imenovalo Telovadno in požarno društvo Mozirje.
Leta 1890 se je društvo osamosvojilo in se preimenovalo v Mozirsko požarno brambo. Prvi načelnik mozirskih »požarnikov« je bil Anton Mlinar. Takrat so bili v društvu člani razdeljeni na orodničarje, brizgalničarje in plezalce. Opremo za gašenje so hranili v leseni lopi, ki je stala pod rotovžem (na mestu, kjer stoji danes telovadni dom). Za gašenje so uporabljali dve gasilski ročni črpalki, katere so kupili tržani Mozirja leta 1825. V primeru požara ali nesreče je bil za alarm zadolžen trobentač, ob večjih požarih ali nesrečah pa so bili tudi plat zvona.
V letu 1906 so razvili prvi gasilski prapor in zgradili zidani gasilski dom na prostoru, kjer ima sedaj prostore Ljubljanska banka.
Med prvo svetovno vojno je društvo delovalo v omejeni sestavi, saj so bili številni gasilci pri vojakih, ženske enote pa takrat še niso poznali.
V letu 1922 šteje gasilsko društvo Mozirje 41 že »izvršujočih« članov. Leta 1922 so ustanovili reševalno postajo kot društveni odsek in nabavijo reševalni vprežni voz. Gasilci so bili aktivni tudi na kulturnem področju saj so skoraj vsako leto pripravili veselico in igro. Imeli so svoj oder in klavir. Največkrat so igrali igro; Vražji Rudi. V tem obdobju so gasilci ustanovili samopomoč za aktivne člane. Član te pomoči je bil lahko vsak gasilec.
Pozneje so ustanovili prosvetni odsek in od županstva zahtevali zagotovilo za tri pare konj kot vprego za gasilsko vozilo. Nova Pravila Jugoslovanske gasilske zveze so prinesla obvezen pregled pri zdravniku za novo sprejete člane in obvezno zaobljubo.
Leta 1928 so s pomočjo trške občine kupili prvo motorno brizgalno Rosenbauer.
Društvo se je leta 1932 v skladu z novimi pravili Jugoslovanske gasilske zveze preimenovalo v Prostovoljno gasilsko četo Mozirje. Poveljstvo je prevzel poveljnik čete, delo in naloge društva pa so se razširile na vse vrste reševanja, tudi za primer vojne.
V letu 1935 so člani dobili nove gasilske kroje, enotne za vso državo, uvedene so bile tudi članske izkaznice. V tem letu so ustanovili »naraščaj«, to je mladinsko vrsto. Vanjo so vključevali mlade od 14 do 18 let. Društvo je imelo v tem obdobju 37 rednih članov. Poudarek so dajali ta čas usposabljanju iz prve pomoči in reševanju ponesrečencev.
Junija leta 1937 so pripravili veliko slavje ob 50-letnici društva, zahtevno vajo in druge slovesnosti v počastitev obletnice.
Tik pred drugo svetovno vojno, je bilo v društvu 16 službujočih, 16 rezervnih in 6 častnih članov, uvedeno je bilo ponovno ime Gasilska četa Mozirje.
Okupator je seveda namenjal veliko pozornost tudi delu gasilcev, zato je vse člane nanovo oblekel v nemške kroje in postali so gasilska policija pod vodstvom nemške policijske oblasti.
Delo gasilskega društva se je po drugi svetovni vojni pričelo že septembra leta 1945. V društvu je bilo tedaj le še 19 članov. Takoj so pričeli z pridobivanjem novih članov in začeli s usposabljanjem članstva.
Na podlagi Zakona o prostovoljnih gasilskih društvih iz leta 1949 so se člani gasilske čete na svojem letnem občnem zboru preimenovali v Prostovoljno gasilsko društvo Mozirje. Leta 1949 so kupili prvi avtomobil za gasilske potrebe.
V letu 1950 je bil na Mozirski planini eden največjih požarov v naravi v zgodovini gasilskega društva.
Stari gasilski dom so leta 1951 temeljito prenovili in ga junija 1951 predali svojemu namenu.
Leta 1952 so bile velike poplave, v katerih so sodelovali vsi gasilci. V društvu so zato ustanovili posebno ekipo za reševanje ob poplavah.
V letu 1953 so mozirski gasilci dobili prvi gasilski avto preko Okrajne gasilske zveze Šoštanj. V teh letih je društvo imelo 37 operativnih članov, 9 članic, 6 rezervnih članov, 9 pionirjev in 14 podpornih članov; skupno je bilo v društvo vključenih 75 članov.
Mozirski gasilci so leta 1955 razvili nov društveni prapor in ustanovili gasilske trojke za prvo gasilsko pomoč v Šmihelu nad Mozirjem, na Lepi Njivi pa v naslednjem letu, vendar niso aktivno delovale vse do leta 1978.
V letu 1958 so na gasilskem domu v Mozirju odkrili spominsko ploščo padlim članom gasilcem v narodnoosvobodilni borbi.
Društvo je leta 1960 na podlagi sporazuma med Okrajno gasilsko zvezo Celje in Občinskim ljudskim odborom Mozirje prejelo tipiziran gasilski orodni avto Tam Pionir – 516. V tem letu je bilo v gasilsko društvo vključenih 41 aktivnih članov, 7 članic, 16 pionirjev in 28 podpornih članov; skupno 101 članov.
V letu 1965 so ustanovili pionirski odsek v povezavi z osnovno šolo Mozirje in 7 pionirjev je šlo prvič za deset dni na letovanje v počitniško kolonijo v Volparijo.
Leto pozneje so nabavili in slavnostno predali v uporabo novo motorno črpalko (brizgalno) 8/8 Ziegler.
Leta 1975 so pričeli rušiti stari gasilski dom in graditi novega na sedanji lokaciji. V letu 1976 so imeli že svoj redni občni zbor v novem domu. Slovesno so ga predali svojemu namenu v letu 1977, ko je Prostovoljno gasilsko društvo Mozirje praznovalo svojo 90-letnico delovanja. V tem letu so nabavili še sodobni gasilski avtomobil TAM 2000 – 60 T 5 B/G ter motorno črpalko Tomos 300 l. V tem letu so mozirski gasilci podpisali listino o pobratenju z Dobrovoljnim vatrogasnim društvom Dubrava iz Zagreba.
V letu 1978 so pričele aktivno delovati gasilske trojke v Šmihelu in na Lepi Njivi.
Leta 1980 so gasilci od Prostovoljnega gasilskega društva Slovenska Bistrica kupili gasilsko avtocisterno. Za potrebe vaških trojk v Šmihelu nad Mozirjem in za Lepo Njivo so nabavili priročne motorne brizgalne TOMOS. Eno jim je podaril Franjo Kaiser. Gasilci so sodelovali večkrat tudi pri akcijah »Nič nas ne sme presenetiti«.
Leta 1983 so mozirski gasilci podpisali listino o pobratenju z Dobrovoljnim vatrogasnim društvom( DVD) Kumrovec s Hrvaške. Z obema gasilskima društvoma s katerima so mozirski gasilski podpisali listino o pobratenju, je vez še vedno zelo prijateljska.
Leta 1987 so člani praznovali 100-letnico društva in izdali bilten 100 let gasilstva v Mozirju, ki ga je pripravil Aleksander Videčnik. Pripravljena je bila tudi gasilska razstava o delovanju gasilskega društva. V tem letu so gasilci prevzeli terensko gasilsko vozilo Land Rover
in od Občinske gasilske zveze Mozirje prejeli prvo ročno in mobilno postajo UKV. V tem obdobju je bilo v društvo vključenih 20 pionirjev, 13 mladincev, 23 članic in 126 članov.
Leta 1989 so Mozirski gasilci kupili nov orodni gasilski avto TAM 80 T 35 in novo prenosno motorno črpalko Vakumatik 75W 8/8. V teh letih so gasilci dali velik poudarek na preventivi in gasilskih operativnih vajah. Tako so v osnovni šoli organizirali predavanje in prikazali rokovanje z gasilnimi aparati. V mesecu oktobru so opravili več preventivnih pregledov po objektih v krajevni skupnosti Mozirje in opravili preglede hidrantnega omrežja. Tako kot v preteklih letih so se udeležili raznih gasilskih tekmovanj in medobčinskih gasilskih vaj in tako kot v preteklosti opravili veliko prostovoljnega dela pri obnovi in vzdrževanju gasilskega doma, vozil in opreme.
Največ dela so gasilci opravili pri zaščiti in reševanju ob poplavah novembra 1990, ko so bile v Mozirju in na celotnem področju Zgornje Savinjske doline katastrofalne poplave.
Gasilci so aktivno sodelovali tudi leta 1991,v osamosvojitveni vojni ko je bila izvedena agresija JLA na Slovenijo, v letu 1992 pa so nabavili novo avtocisterno AC TAM 190 4×4 z rezervoarjem za 5000 l vode in 500l penila.
Leta 1995 so na občnem zboru sprejeli sklep o financiranju Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline ter potrdili lastninjenje premoženja in opreme društva v skladu z novim zakonom o gasilstvu. V sušnem obdobju so gasilci večkrat prevažali pitno vodo krajanom občine Mozirje.
110-letnico gasilskega društva so slovesno proslavili v letu 1997, s slavnostno sejo v kulturnem domu z naslovom Gasilci skozi čas. Aleksander Videčnik je pripravil razstavo z istim naslovom. Nabavljeno je bilo tudi novo terensko vozilo Land Rover.
V letu 2001 se je nadaljevala adaptacija gasilskega doma z vgraditvijo novih garažnih vrat in obnavljanje dela strehe. V gasilskem domu so na novo uredili tuš kabine in cisterno za olje v skladu s predpisi.
V letu 2004 je bila v gasilskem domu urejena spominska soba – gasilska zbirka, ki sta jo vsebinsko pripravila častni član društva, Aleksander Videčnik, in Vladka Planovšek iz Nazarij.
Gasilsko društvo je v letu 2005 ustanovilo gasilsko trojko na Dobrovljah in mladinsko komisijo. V letu 2005 so ustanovili še komisijo za delo z članicami in veterani, ter od župana občine Mozirje prevzeli novo sodobno gasilsko vozilo za gašenje, reševanje, in tehnično reševanje GVC 16/25 1+6 4×4, ustanovljena pa je bila tudi enota za tehnično reševanje.
Leta 2007 so mozirski gasilci slovesno praznovali 120 letnico svojega delovanja in pripravili veliko gasilskih prireditev ter izdali knjigo 120 let Prostovoljnega gasilskega društva Mozirje.