Blanka Jakopin na poti v poklicno gasilstvo

Blanko Jakopin je z gasilstvom okužil hišnik Ivan Pustoslemšek, ki je bil mentor “njeni” desetini pionirk. Od takrat naprej se Blanki vse v gasilstvu zdi samoumevno. Če so ženske v gasilstvu redko operativke, se ob njeni pripovedi zdi vse drugače. Ko je prišel čas, je opravila vrsto izobraževanj in specialnosti, pred kratkim pa je sprejela še odločitev za izpolnitev življenjskega cilja – postati poklicna gasilka.

Od začetka januarja 2009 je zaposlena v Poklicni gasilski enoti Celje, prvih šest mesecev pa bo največ časa prebila v Izobraževalnem centru na Igu. Za tem sledi še šest mesecev pripravništva na brigadi v Celju. Če Ko bo uspešno zaključila pripravništvo, bo v zgodovino zapisana kot prva poklicna gasilka – operativka v Sloveniji.

Se spomniš, kdaj si prvič pomislila, da bi tudi ti postala gasilka?

Ne spomnim se, da bi kdaj pomislila na to. Pri nas nikdar ni bilo denarja za razne aktivnosti. Zato sem v bistvu opustila možnosti za te dodatne stvari poleg šole. Se pa spomnim, da nisem niti za sekundo oklevala, ko je ati rekel, da mu je moj, takrat še bodoči mentor Ivan omenil, da potrebuje še eno punčko, da bo njegova desetina popolna. Od prvih vaj dalje sem zastrupljena!

Kdaj si vstopila v PGD Mozirje?

V PGD Mozirje sem vstopila s sedmimi leti. Uraden začetek, ki je zabeležen tudi v Vulkanu je 1.1.1992.

Verjetno ima vsakdo kakšnega gasilskega idola. Ga imaš tudi ti in koga?

Ne ravno idola. Bom pa za vedno hvaležna mojemu prvemu mentorju Ivanu. On je bil tisti, ki mi je prvi pokazal »čare« gasilstva. Ki je pravzaprav kriv, da sem ostala. Četudi sem bila najmlajša v desetini sem se počutila enakovredno.
Sčasoma pa, ko sem odraščala sem spoznala mnogo ljudi – gasilcev in reševalcev, ki so izžarevali tisto, po čemer sem imela željo jaz. Biti del ogromne humane družbe, ki želi in zna pomagati ljudem v stiski. Poleg tega pa zraven dobi še vso potrebno količino akcije in drame! Rekla bi – carsko!
In tukaj zraven spadajo tudi ljudje, ki so mi dali priložnost, da se kot dekle pokažem in dokažem.

Kako si se odločila, da opraviš tečaj za izprašanega gasilca?

Ni bilo odločitve. Preprosto dejstvo – ko bo tečaj, grem!

Katere vse tečaje in specialnosti imaš opravljene?

• Osnovni tečaj za gasilca
• Nadaljevalni tečaj Tečaj za vodjo enote (NGČ)
• Mentor
• Nosilec IDA
• Tehnični reševalec
• Bolničar

Kaj je bil do sedaj zate največji izziv? Te je bilo kadarkoli pri usposabljanju ali opravljanju gasilske službe strah?

Največji izziv je bila vsekakor prijava na delovno mesto poklicne gasilke.
Strah? Tega občutka se ne spomnim. Vse kar se dogaja z mano v trenutkih usposabljanj ali akcij je podobno tistemu občutku, ko si zaljubljen. Tako prijetno ščemi v trebuhu in srce razbija.

Si kadarkoli čutila, da te drugi gasilci (moški) ne sprejemajo kot enakovredne?

Sem. Vendar samo pri tistih, ki me ne poznajo. V domačem društvu tega občutka nisem doživela nikdar. Zahvala gre tudi vodilnim, ker so v društvu in tudi sedaj v poklicni enoti odprti do tega.

Kako je prišlo do odločitve, da se prijaviš za mesto poklicne gasilke?

Ni bilo odločitve, bilo je samo vprašanje časa. Je pa res, da sem iskala neko spremembo v življenju. Malce slabe volje pri prejšnji službi, pa je tudi to vprašanje časa postalo sedanjost.

Koliko je bilo prijavljenih kandidatov in kako je potekal izbor?

Po mojih podatkih nekaj preko 60. Izbor je po prijavah potekal najprej z razgovori nato pa še s testiranjem.

Kaj misliš, s čim si prepričala komisijo, da so te izbrali?

Verjetno je krivo to, da jih niti nisem poskušala prepričati. Bila sem preprosto to kar sem in pokazala iskreno željo in navdušenje nad tem poklicem. Nekaj pa je zagotovo prineslo preteklo gasilsko in drugo znanje.
Mislim, da moraš vprašati njih. =)

Zdaj si že zaposlena na brigadi v Celju. Torej opraviš to polletno usposabljanje na Igu in potem v akcijo?

Na poklicni gasilski enoti v Celju sem zaposlena z začetkom šolanja. V pripravništvo se šteje pol leta gasilske šole in še pol leta na enoti. Te druge pol leta v enoti deluješ kot gasilec pripravnik, vendar kot si rekel – v akcijo. V primeru, da pripravništvo opravim, bom zaposlena kot poklicna gasilka. K uspešno opravljenem pripravništvu spadajo opravljeni strokovni izpiti in ponovni testi fizične moči.

Ekipa za tehnično reševanje PGD Mozirje

Za tabo je prvi teden usposabljanja. Kakšni so prvi vtisi?

Prvi teden bi lahko opisala iz več različnih stališč. Dejstvo, da sem prva ženska je vsekakor eden od dejavnikov, ki zna prinesti določene napetosti. Vendar se te zaenkrat še niso pokazale. Fantje so, kot izgleda, zadevo mirno sprejeli. Nobenih posebnosti razen malce več pozornosti, kot sem je vajena. Pa seveda vprašanja zakaj in kako, itd…
Šola prvi teden še ni pokazala pravih zob, saj je na urniku bila le teorija. Seveda pa zna biti stresno za tiste, ki so (smo) se odvadili šolskih klopi in smo s to kondicijo čisto pri dnu. Skratka, počutim se super in upam, da bo tako ostalo čim dlje, če ne kar do konca.

Koliko se vas trenutno izobražuje za poklicne gasilce na Igu? Si edina ženska?
Na Igu se nas letos izobražuje 47. In da, imam 46 sošolcev!

Kako poteka dan v izobraževalnem centru? Kakšen je tvoj urnik?

Dan se začne z zajtrkom ob 7 uri. Predavanja ali vaje, odvisno kaj je na urniku pa pričnemo ob 7.30. Pouk poteka v treh sklopih. Dvakrat po 3 šolske ure do kosila, ki je ob 13.00. Ob 14.00 začnemo s tretjim sklopom. Predvidoma dvakrat na teden pa imamo še četrti sklop. Zaposleni smo praktično cele dneve. Dan se »uradno« zame zaključi nekje okrog 7 ure. Od takrat naprej lahko počnem kar želim. Ponavadi grem na zrak teči, dvignem kakšen kilogram uteži ali pa se učim. Se moram pohvalit, da ne lenarim.  Edino ob fizično napornih vajah, takrat, ko se telo mora odpočiti.

Sem te kaj pozabil vprašat? Bi rada še kaj povedala?

Nič posebnega. Mogoče le to, da bi se zahvalila PGD Mozirje in vsem, ki so na kakršen koli način v moji prostovoljni preteklosti pripomogli k moji gasilski samozavesti ter me operativno izobraževali saj so tako posredno omogočili, da sem tukaj!
Hvala tudi PGE Celje, ki mi je dalo to priložnost! Dala bom vse od sebe, da postanem enakovredna gasilka.

Hvala tudi tebi, Blanka.

Vprašanja postavljal: Roman Čretnik